Ščurki so med najbolj odpornimi bitji na Zemlji. Preživijo skoraj vse, razen dolgotrajnega pomanjkanja hrane in vode. Ščurki obstajajo že več kot 300 milijonov let, zato so znani kot “hrošči, ki so preživeli”. V tem članku bomo raziskali, kako bi ščurki preživeli jedrsko apokalipso. Verjetno pa ga ne bi želeli brati, če ste obsedeni z izkoreninjanjem teh malih bitij v svojem domu.
Kako ščurki preživijo jedrsko bombo?
Ščurki so izjemno odporni, ko gre za preživetje nenadnih sprememb v okolju. Glede na študijo, objavljeno v reviji Scientific Reports, so raziskovalci ugotovili, da je nenadna sprememba temperature najverjetnejši scenarij za svetovno ščurkovo pokalipso. Raziskovalci so ugotovili, da je najverjetnejši krivec za uničenje večine svetovne populacije ščurkov nenaden, drastičen padec temperature. Temperaturni padci so nekaj, kar se pogosto dogaja v večjem delu sveta in je razmeroma naraven pojav. Jedrsko sevanje pa je nekaj zelo redkega in se zgodi le ob nesrečah, ki jih povzroči človek, na primer ob eksploziji jedrske bombe ali uhajanju strupenih snovi. Tudi v primeru jedrske eksplozije bi sevanje vplivalo le na bližnjo okolico in ne na preostali del planeta. Ščurki, ki bi se nahajali v območju obsevanja, bi bili takoj ubiti, vendar sevanje ne bi potovalo dovolj daleč, da bi vplivalo na ščurke, ki bi živeli zunaj območja eksplozije.
Ali lahko ščurki zaznajo jedrske eksplozije?
Ščurki ne morejo zaznati jedrskih eksplozij, zato ne bi mogli pravočasno pobegniti in se izogniti smrti. To pomeni, da bi bili ob eksploziji jedrske bombe vsi ščurki po svetu takoj ubiti. Še bolj zanimivo je, da je večina žuželk na svetu pravzaprav ščurkov. V članku, objavljenem v reviji Journal of Insect Science, je navedeno, da je na svetu približno 10 milijonov ščurkov na osebo. To pomeni, da je na Zemlji približno desetkrat več ščurkov kot ljudi. Te žuželke so tako pogoste, ker so neverjetno odporne in se lahko spopadejo s skoraj vsakim okoljem. To tudi pomeni, da v primeru eksplozije jedrske bombe ne bi ostala skoraj nobena druga živalska ali žuželčja vrsta.
Bi imeli ščurki čas pobegniti?
Čeprav se morda zdi, da ščurki ne bi imeli časa pobegniti pred jedrsko eksplozijo, so ti hrošči v resnici precej hitri. Študija, objavljena leta 2009 v reviji Journal of Zoology, je pokazala, da so ameriški ščurki, ena najpogostejših vrst ščurkov, sposobni teči s hitrostjo več kot 10 metrov na sekundo. To je več kot dovolj za prehitevanje jedrske eksplozije. Raziskovalci so primerjali hitrost letenja in oddaljenost ameriškega ščurka od hipocentra (središča eksplozije) bombardiranja Hirošime in Nagasakija ter ugotovili, da bi žuželke imele dovolj časa za pobeg. Znanstveniki so ugotovili, da bi imeli ščurki kar 10 sekund časa za pobeg, preden bi jih uničila eksplozija, in da bi lahko prepotovali razdaljo približno 457 metrov, preden bi jih uničila eksplozija.
Kako bi ščurki preživeli radioaktivne padavine?
Tu pridemo do pravega vprašanja: ali bi ščurki preživeli radioaktivne padavine? Odgovor je pritrdilen, vendar morda ne bi bili videti ali se obnašali enako kot zdaj. Ta pojav je znan kot mutacija in se zgodi, ko so celice izpostavljene visokim ravnem sevanja. Študija iz leta 2011, objavljena v reviji Journal of Pest Science, je pokazala, da je večja verjetnost, da bodo ščurki, ki so bili izpostavljeni sevanju, postali orjaški superveliki ščurki. To pomeni, da žuželke ne bi samo preživele, ampak bi v radioaktivnem okolju uspevale in bi se lahko razmnoževale še hitreje kot zdaj. Raziskovalci so simulirali jedrsko eksplozijo tako, da so v laboratorijskem okolju ščurke izpostavili visokim stopnjam sevanja gama. Ugotovili so, da so bili ščurki, ki so bili izpostavljeni sevanju, dva- do trikrat večji od običajnih ščurkov in da so živeli bistveno dlje kot neobsevani ščurki. Raziskovalci so trdili, da je sevanje spremenilo genetsko kodo žuželk in povzročilo, da so te živele do petkrat dlje kot zdaj.
Ali lahko ščurki dihajo v radioaktivnem okolju?
Da, ščurki lahko dihajo v radioaktivnem okolju, saj nimajo pljuč. Ščurki dihajo po ceveh, imenovanih traheje, ki se nahajajo v njihovem telesu. Te cevke prenašajo kisik po telesu ščurkov in so razporejene po njihovem celotnem eksoskeletu. To pomeni, da nikjer v telesu žuželke ni mesta, kjer ne bi prejemala kisika, zato lahko brez težav diha v radioaktivnem okolju. Če bi radioaktivni delci vstopili v telo ščurka, bi končali v sapnicah in ne bi mogli potovati naprej.
Kako hitro se inkubirajo jajca skavtov?
Če bi bila raven sevanja dovolj visoka, bi se proces mutacije nadaljeval in sčasoma privedel do izumrtja vrste ščurkov. Toda tudi v tem malo verjetnem primeru bi proces mutacije trajal več let. Študija iz leta 2002, objavljena v reviji Journal of Pest Control, je pokazala, da bi moralo biti sevanje 100.000-krat večje od tistega, ki običajno ubije ščurka, da bi se spremenila njegova genetska koda. To pomeni, da če bi bila raven sevanja dovolj visoka, da bi mutirale ščurke, bi trajalo več let, da bi se njihova jajca inkubirala in da bi njihovi potomci dosegli odraslost. Sevanje ne bi takoj uničilo ščurkov, ampak bi spremenilo genetsko kodo žuželk in povzročilo njihovo počasnejše razmnoževanje. To pomeni, da bi proces mutacije trajal bistveno dlje kot običajno.
Zaključek
Ščurki so ena najbolj odpornih vrst na svetu. Preživijo lahko v skoraj vsakem okolju in celo pri ekstremnih temperaturah, ki jih povzroči jedrska eksplozija. Če bi eksplodirala jedrska bomba, bi takoj pobila vse ščurke, ki bi bili v bližini, sevanje pa bi glede na moč eksplozije potovalo še dlje. Čeprav bi sevanje ubilo ščurke, bi trajalo več let, da bi se proces mutacije končal in bi bila vrsta ščurkov popolnoma iztrebljena. Če se boste kdaj znašli v situaciji, ko se boste spraševali, kako bi ščurki preživeli jedrsko apokalipso, zdaj veste.
kako ščurki preživijo atomske bombe
