Ali imajo ščurki radi svetlobo

Ni avtohtonih ščurkov, ki ne marajo svetlobe
V Severni Ameriki ni domorodnih vrst ščurkov, ki bi imele raje temno okolje. Afriške in azijske vrste so pogosti hišni škodljivci, vendar v Združenih državah Amerike niso nič bolj “domače” kot mi. Vrsta, ki jo najpogosteje najdemo v ameriških gospodinjstvih, je nemški ščurek, ki dejansko izvira iz tropskih območij jugovzhodne Azije. Vse te vrste ščurkov so zelo prilagodljive in lahko preživijo tako v svetlem kot v temnem okolju. Izbira je bolj povezana z razpoložljivostjo hrane in varnostjo pred plenilci. Nekaj vrst ščurkov, ki izvirajo iz tropskih deževnih gozdov Južne Amerike, raje vse življenje preživi v popolni temi. Te vrste se več časa prehranjujejo z glivami, vključno z razpadajočim listjem, drevesnim lubjem in drugimi gozdnimi odpadki, kot pa na kuhinjskih tleh.
Ščurki lahko v temi tečejo zelo hitro
Večina ščurkov raje pobegne, ko zagledajo svetlobo, drugi pa se usmerijo v temnejše kotičke prostora. V obeh primerih njihovo reakcijo sproži sama svetloba in ne nenadno povišanje temperature. Vendar obstajajo vrste ščurkov, ki imajo raje svetlobo. To so tisti, ki živijo v puščavi, kjer so pesek, mivka in visoke temperature pravilo. Ti svetloljubni ščurki imajo v telesu posebne svetlobno občutljive celice, ki merijo količino prisotne svetlobe. To jim pomaga prepoznati predmete v bližini in se v temi izogniti trkom. Mnogi puščavski ščurki so dejansko tako odvisni od svetlobe, da se ujamejo pod skale in hlode, kamor svetloba redko pride.
Svetloba ni edina obramba ščurkov
Popolnoma temno okolje je varno okolje za ščurke, vendar vsi ne morejo preživeti v temi. Nekatere vrste so preprosto premalo svetle, da bi videle svoje noge, druge pa so preprosto prepočasne, da bi pobegnile pred plenilci. Svetlobno onesnaženje lahko pomaga ohranjati te vrste pri življenju, saj jih ohranja skrite, vendar privablja tudi lačne plenilce in zajedavce. Žuželke se na splošno težko orientirajo na območjih z veliko svetlobnega onesnaženja, zato lahko vidite, da se v temnem kotu vaše kuhinje gnetejo ščurki, črički in cvrčki. Ščurki so še posebej občutljivi na svetlobo, vendar imajo tudi močan kemični obrambni sistem v obliki feromonov. Ti kemični obrambni sistemi se uporabljajo predvsem za označevanje ozemlja in privabljanje partnerjev, lahko pa se uporabljajo tudi kot sredstvo za odganjanje žuželk. V kombinaciji s svetlobnim onesnaženjem naj bi ti feromoni poskrbeli, da so ščurki varni in skriti pred plenilci.
Temne lise so varstvene postaje za ščurke
V temnih kotih in špranjah običajno najdete ščurke, vendar ima nekaj vrst raje svetlobo. Kot smo omenili zgoraj, nekatere vrste ščurkov, ki izvirajo iz deževnega gozda, raje živijo na svetlobi. Tam gnezdijo v krivinah rastlin in palm ter se prehranjujejo predvsem z glivami in razpadajočim listjem. Toda kako se izognejo temu, da bi jih pojedli plenilci? Odgovor je preprost. Skrijejo se v najtemnejše kotičke, ki jih najdejo. Dokler imajo ugasnjene luči, so na varnem, vendar jih lahko prižgejo, kadar koli morajo jesti, se pariti ali pobegniti pred plenilcem. Ti svetloljubni ščurki, skupaj z nekaj vrstami ščurkov, ki imajo v Severni Ameriki raje svetlobo, lahko prižgejo in ugasnejo svoje luči tako, da aktivirajo in deaktivirajo posebne celice v svojem telesu.
Zaradi prisotnosti svetlobe so ščurki lačni
Ščurki so v bistvu mrhovinarji, ki jedo vse, kar najdejo, vključno z razpadajočim lesom, lesno mulčo ter človeško hrano in odpadki. Dokler stvar ni preveč razpadla, je za ščurke prava igra. Čeprav svetloba dejansko ne povzroči, da bi bil ščurek lačen, pa je bolj verjetno, da bo iskal hrano. Ne le, da jim pomaga najti in pojesti hrano, ampak jih tudi varuje pred plenilci. Ščurki so namreč nočni prebivalci, kar pomeni, da so najbolj aktivni ponoči. Ko so ščurki v bližini svetlobe, se bolj verjetno gibljejo proti njej in stran od plenilcev.
Kaj torej jedo ščurki?
Če ima ščurek možnost, bo skoraj vedno izbral vašo hrano namesto svoje naravne prehrane. Pomembno je poudariti, da bodo ščurki pojedli skoraj vse, tudi druge ščurke, če bodo dovolj lačni. Hrana je hrana in ščurki so na svetu že dovolj dolgo, da jedo skoraj vse. Medtem ko večina ščurkov najraje uživa razpadajoči les, lesno mulčo ter človeško hrano in odpadke, se nekaj vrst v tropskih deževnih gozdovih najraje prehranjuje predvsem z glivami. Seveda obstaja tudi nekaj vrst, ki najraje jedo svetlobo. Ne glede na to, kaj jedo, pa lahko ščurki v enem dnevu zaužijejo skoraj dvakrat toliko, kolikor znaša njihova telesna teža.
Zaključek
Ščurki vsekakor niso najbolj prijetne žuželke, vendar tudi niso povsem krivi za gnus, ki ga čutimo do njih. Pravzaprav so zelo zanimivi in zapleteni organizmi, ki so obstajali že pred dinozavri. Če se vam kdaj zgodi, da boste imeli doma ščurke, ne skrbite! S pravim orodjem in malo vztrajnosti jih je mogoče zlahka odstraniti. Zapomnite si, da se ščurki bolj bojijo vas kot vi njih in da ne iščejo boja.